Turistična predstavitev Naklega skozi čas

Nakljancem je življenje narekovala glavna gorenjska cesta

Vas Naklo je začela nastajati v srednjem veku. Ob poti, ki so jo začrtali Rimljani, so bile najbrž že v rimskem času postavljene posamezne stavbe. Na to misel nas napeljujejo arheološke izkopanine, kamnita žara, deli rimskih nagrobnikov in železna kosa rimskega kova, ki so bili doslej odkriti na tem področju. V listinah se Naklo prvič omenja leta 1241.
Do nedavna je skozi vas tekla glavna gorenjska cesta in se severno od nje razcepila proti prelazoma Ljubelj in Korensko sedlo. Po njej so potovali trgovci, predvsem z železom, živino, lesom in vinom, obrtniki z izgotovljenimi izdelki, Dalmatinci s krošnjami, krošnjarji s suho robo, potovke, romarji, študenti (med njimi Prešeren in Čop), gospodje vseh vrst, tovorniki in kasneje vozarji. Naklega niso zaobšli niti avstrijski cesarji, jugoslovanska kralja in predsednik. 20. stoletje je prineslo nove popotnike – turiste, ki niso potovali zato, ker bi morali, ampak zato, ker bi si radi ogledali daljne, tuje dežele in ljudi.
Med prvimi so poleg trgovcev in tovornikov skozi Naklo potovali romarji na božjo pot na Primskovo pri Kranju, Blejski otok, v Lesce, Ljubno, k Mariji Pomagaj na Brezje. Tudi za nakljansko župnijsko cerkev sv. Petra domnevajo, da naj bi bila v 14. stoletju romarska.
Do konca 15. stoletja so blago tovorili. S porastom tovornega prometa so začeli preurejati steze v vozne ceste. Vozarstvo ali furmanstvo je do gradnje železniških prog v 19. stoletju postalo glavna oblika prevoza blaga in ljudi. Najbolj je cvetelo v 18. in prvi polovici 19. stoletja.
Milan Jenko, po domače Babč iz Žej, raziskovalec rodoslovja, je povedal: »V drugi polovici 18. stoletja je potreba po vozarstvu vedno bolj naraščala. Furmani so na daljši poti, npr. v Trst, potrebovali krmo in počitek za konje, prav tako hrano in počitek zase, tudi ob hudi uri in krajšem deževju so morali nekje vedriti. Do 18. stoletja je bilo furmanskih gostiln malo, zato so se furmani najbrž ustavili pri kaki na pogled premožnejši kmetiji in povprašali po krmi za konje. Ko so kmetje spoznali, da se da s prodajo zaslužiti, so sčasoma nekateri izmed njih ob kmetovanju odprli še furmansko gostilno. V njej so nudili oskrbo konjem in furmanom. V ta čas lahko umestimo začetek delovanja večine velikih furmanskih gostiln, ki so delovale na območju današnje občine Naklo.«
Leta 1749 je deželni glavar na Kranjskem gostilničarjem naročil, da morajo zgraditi lope za vozove in povečati hleve za konje. Hlevi so morali biti veliki vsaj za 20 konj. Seveda, niso bile vse gostilne enako velike. Nekatere so imele le lope in hleve, druge tudi kovačnice. Opaziti jih je bilo že na daleč. Od pritličnih kmečkih hiš so se razlikovale po velikosti. Hiše vseh obravnavanih gostiln, razen Bәrčove, so bile nadstropne, večina je imela na pročeljih poslikavo ali kapelico v bližini domačije.
Na ozemlju današnje nakljanske občine so delovale naslednje večje furmanske gostilne: Pәr Špan (Korenčan), Pәr Težič in Pәr Zgub v Naklem, Pәr Lesnikarjә na Pivki, Pәr Bәrc (Ažman) na Bistrici, Pәr Franckә (Paulin) v Srednji vasi v Podbrezjah, Pәr Peruč (Košir) v Žejah, Pәr Boltarjә v Spodnjih Dupljah in Pәr Jan v Zadragi. Za nobeno doslej ni bila ugotovljena letnica odprtja.

Tur-pre-Nak-Sko-čas 1
Trgovci, vozarji in drugi popotniki so do druge svetovne vojne potovali po ovinkasti cesti skozi vas, nato po novi avtomobilski cesti, od leta 1985 pa po avtocesti mimo vasi. Na razglednici, izdani v prvih letih 20. stoletja, je odlično videti glavno gorenjsko cesto skozi Pivko in Naklo (mimo Bakurja in Peruča). Danes je ta ulica Glavna cesta. Fotografiral J. Kotar, založila Milena Kiferle, zbirka Franca Kočarja in fototeka Gorenjskega muzeja.

Z odprtjem gorenjske železniške proge leta 1870 je na prej živahni cesti skozi Podbrezje prišlo do mrtvila. Tovorni promet se je preselil na železnico, po kateri je prispel na cilj hitreje in ceneje. Nekoliko manjši je bil upad prometa skozi Naklo, Spodnje in Zgornje Duplje. Furmani so do odprtja železniške proge Kranj–Tržič leta 1908 iz Kranja v Tržič vozili trgovsko blago in bombaž za Predilnico in tkalnico, v obratni smeri pa predilniške izdelke, tržiško jeklo, les …
Po letu 1880 so se začela množična romanja k brezjanski Mariji. Starejši ljudje se še spominjajo, da so se romarji z vseh koncev, celo s Štajerske, od koder so potovali z zapravljivčki in konjsko vprego, na poti na Brezje do druge svetovne vojne ustavljali pri Marijinem oltarju v Naklem.
Eden prvih vodnikov, ki je omenil večino vasi današnje občine Naklo, je izšel kmalu po prvi svetovni vojni. To je bil Vodnik po jugoslovanskih Alpah iz leta 1922 (Rudolf Badjura, Jugoslovenske Alpe : lečilišta, letovišta, kupatila, prirodne znamenitosti, izleti, alpske ture. 1. deo, Slovenija : praktični vodić, 1922). Avtor je vodnik napisal tako, kot da z izletniki in letoviščarji z vlakom potuje iz Kranja v Tržič.
»Potem, ko se tržiška proga severno od Kranja odcepi od gorenjske, je prva železniška postaja Naklo. Od tu je krasen pogled na panoramo Karavank (Golica, Stol, Dobrča, Begunjščica, Košuta) in Savinjskih Alp (Kriška gora, Storžič, Grintovec).
Večja vas Naklo je od Kranja oddaljena 4.7 kilometra in leži 406 m nad morjem. Ima 306 prebivalcev, pošto in dvorazredno osnovno šolo. Je rojstna vas Gregorja Voglarja (Carbonariusa), znamenitega zdravnika ruskega carja Petra Velikega, Struževo pri Naklem je rojstna vas slovenskega pesnika Blaža Potočnika.
Na poti od železniške postaje Naklo se nam na desni strani odpre panorama Savinjskih Alp, na levi strani pa vse lepša panorama Julijskih Alp (Triglav, Rjavina, Škrlatica in Kukova Špica), pod njimi valove lepa žitna polja, gozdiči, vrtovi in prijetne vasi.
Pred nami rastejo vse večje in lepše Karavanke (Stol, Dobrča, plazoviti Veliki vrh v Košuti in na desni Kriška gora).«
V času med vojnama so ob praznikih in nedeljah kranjski meščani hodili na izlete v Naklo in v Podbrezje. Okrepčali so se v Kovačovi (Marinškovi) gostilni v Naklem ali v Franckovi (Paulinovi) gostilni v Podbrezjah, kjer so posedeli na hladni terasi. V Kranj so se vračali s tržiškim vlakom (Tržičanom) iz Zgornjih Dupelj, kamor so odšli peš mimo Trnovca.
Izobraženi kranjski meščani in gimnazijski učitelji z dijaki so do smrti, leta 1937, obiskovali duhovnika, kulturnega in narodnega delavca Toma Zupana (1839, Smokuč – 1937, Okroglo), ki je imel v svoji vili, ki ji je pravil gradič, na Okroglem obsežno knjižnico in Prešernovo spominsko sobo.
Vojna je ustaljene življenjske navade prekinila. V povojnem obdobju so se razmere tudi v pomembnih letoviških krajih, kot je bil Bled, povsem spremenile. Nova oblast je najprej pospeševala delavski turizem, a je kmalu uvidela, da brez elitnejšega ne bo šlo. Začel se je razvijati moderni turizem. Mnogi Evropejci so skozi Naklo potovali na dopust na Jadransko morje. In Nakljanci so počasi, s pomočjo že uveljavljenih turističnih delavcev, začeli spoznavati, da se da s turisti, če jih prenočijo, zaslužiti.
A konec petdesetih let se Nakljanci za turiste še niso kaj dosti menili. Peščico Nakljancev, ki so bili člani kranjskega turističnega društva, je na koristi turizma opominjal predsednik Franc Dolinar.
Konec leta 1962 in leta 1963 so se začele priprave na ustanovitev Turističnega društva Naklo. Društvo je bilo ustanovljeno 13. novembra 1963 za namen posredovanja informacij (informativna služba), recepcijske službe (recepcije) za zasebne sobe, menjalnice denarja, prodaje spominkov in razglednic, prodaje tobačnih izdelkov, prodaje alkoholnih in brezalkoholnih pijač, lučk, sladoleda in smetane (bife Turist).
Leta 1966 je društvo iz sklada splošnega ljudskega premoženja dobilo 407 m2 veliko zemljišče v bližini Gostilne Marinšek. 28. maja 1966, ko se je začela letna sezona, so že slovesno predali namenu nov montažni objekt za turistično poslovalnico.
Število turistov je od ustanovitve društva raslo, leta 1970 so jih našteli že blizu 8.000. Lastniki sob so imeli 100 postelj in še 50 posebnih zložljivih ležišč. Nato se je rast umirila. Sredi osemdesetih let se je število gostov povzpelo do številke, ki je po letu 1989 niso mogli več doseči. Tako je leta 1984 v Naklem prenočilo več kot 12.500 gostov, leta 1986 prek 15.000, naslednje leto pa že več kot 16.500. To je bil že čas, ko so velik delež zasedli delavci z gradbišč trgovskega podjetja Merkur, avtoceste in transformatorske postaje na Okroglem (1986 prek 12.000 nočitev). Največ tujih turistov je prespalo v Naklem sredi osemdesetih let. Leta 1984 kar 2.800. Leta 1987 je 17 lastnikov lahko ponudilo 120 postelj. Leta 1991 je Naklo zaradi krize v Jugoslaviji, vojne in osamosvojitve Slovenije in Hrvaške obiskalo le 84 tujih turistov. Leta 1996 so članice Marija Drinovec, Heda Govekar, Mira Papler, Marija Kokalj, Milica in Ivanka Sušnik iz Naklega še zadnje leto oddajale sobe prek Turističnega društva. Razpolagale so s 16 sobami in 43 posteljami.
Danes na območju Turističnega društva Naklo oddaja sobe sedem zasebnih lastnikov. Največ sob ima Hotel Marinšek, Naklo (61), nato sledijo Sobe Drinovec, Naklo in Kavarna in sobe Poni, Naklo (6), Gostišče klub Kovač, Naklo (5), Sobe Markič, Naklo (4), Sobe Papler, Naklo in Sobe Stare, Cegelnica (2). Najdlje, s prekinitvijo kako desetletje, od konca osemdesetih let do konca devetdesetih let, sobe oddaja Gostilna, danes Hotel Marjana Marinška st. in ml. Petdeset let pa oddajajo sobe še Paplerjevi in Markičevi.
Leta 1995 je predsednica Mara Črnilec napisala besedilo za prvi sodobni prospekt (zgibanko) – Naklo na Gorenjskem. Leta 2000 je izšel prospekt Naklo, vodnik po občini. Besedilo sta napisala člana društva Mara Črnilec in Mirko Poličar, večino fotografij je posnel Jože Zaplotnik, več članov pa je pomagalo pri pripravi. Društvo je redno izdajalo razglednice.

Tur-pre-Nak-Sko-čas 2
Turisti so v prospektu Naklo, vodnik po občini, izvedeli marsikaj novega. Arhiv Turističnega društva Naklo.

Od leta 2011 društvo na svoji spletni strani, z besedilom in avtorskimi prispevki Damijana Janežiča Naklancem in turistom predstavlja vasi pod zvonom sv. Petra, geografijo, naravo, našo preteklost, kulturne znamenitosti, muzeje in spomenike, znane osebe in skupine, šport in rekreacijo, turizem skozi čas, doživetja (izleti v Naklem in okolici, lokalni turistični vodniki, vožnja s konjsko vprego, tematske poti), ponudnike storitev (prenočišča, gostinski lokali, trgovine in izdelki s kmetij, rokodelci, maše), prireditve in dogodke …

Turistično društvo Naklo je ob zlatem jubileju društva, leta 2013 izdalo nove razglednice Naklega, Dupelj in Podbrezij. Arhiv Turističnega društva Naklo.