Vila Toma Zupana, danes vila Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije na Okroglem je podeželska vila. Leta 1895 jo je zgradil duhovnik, profesor, velik narodni in kulturni delavec Tomo Zupan. Ker reprezentančno bivališče za duhovnika meri kar petsto kvadratnih metrov so ji vaščani kmalu nadeli ime »Zupanova grajšina« (graščina), sam pa jo je imenoval gradič. Zgrajena je bila v historicističnem slogu s klasicističnimi poudarki na bogato členjenih, simetričnih fasadah. Kubusno (kockasto) zasnovo členijo plitvi izzidki, piramidasto streho pa zaključuje masivni strešni stolpič v katerega vodijo s podstrehe slikovite litoželezne stopnice.
Poleg stanovanjskega dela je notranjost vile v Zupanovem času zapolnjevala še obsežna knjižnica z mnogimi redkimi knjigami, kompleti časnikov in časopisov, Prešernova spominska soba s številnimi Prešernovimi rokopisi, pismi in opremo iz pesnikovega kranjskega stanovanja in kapela, posvečena slovanskima apostoloma sv. Cirilu in Metodu.
Žal se je po drugi svetovni vojni neznano kam izgubila vsa hišna oprema. Zupan je vilo leta 1938 v oporoki zapustil Društvu slepih v Ljubljani.
Danes je stavba v lasti Zveze slepih in slabovidnih Slovenije, ki vilo uporablja, kot počitniški dom za svoje člane. V letih od 2004 do 2006 je bila zunaj in znotraj prenovljena. Opremljena je z najsodobnejšimi pripomočki za pomoč slepim in slabovidnim. V stolpu je urejena Zupanova spominska soba. Okolica vile je lepo prenovljena. Na mestu nekdanjega sadovnjaka je bil v letih 2006 in 2007 povsem na novo zasnovan park, ki ima tlakovanje posebej prirejeno za slepe in slabovidne.

V pritličju je od leta 1999 obnovljena kapela sv. Cirila in Metoda za katero je opremo načrtoval arhitekt Bojan Schlegl.
Tomo Zupan je omenjena svetnika po vsej verjetnosti postavil na oltar, izdelan v historicističnem slogu, ker je bil soustanovitelj in dolgoletni predsednik Družbe sv. Cirila in Metoda, ki je v narodnostno mešanih območjih ustanovila vrsto vrtcev in osnovnih šol.
Meter visok kip je iz cementnega prahu izdelal rezbar, kipar in podobar Josip Grošelj iz Selc pri Železnikih. Za redno bogoslužje v kapeli je Zupan od papeža pridobil dovoljenje. Po drugi svetovni vojni je uprava Doma opremo iz kapele odstranila. Oltar so vaščani shranili v podružnični cerkvi sv. Marije Magdalene.