Železniška proga Kranj-Naklo-Tržič in muzejska lokomotiva sta tesno povezani. Naklo je dobilo železniško povezavo s Kranjem 5. julija 1908. Proga se je nadaljevala prek Dupelj in Križev do Tržiča. Zanjo so se pred tem več desetletij zavzemali tržiški gospodarstveniki dr. Karel Born, lastnik žage in obsežnih gozdov iz Puterhofa (danes Jelendol), Andrej Gassner in Edmund Glanzmann, solastnika Bombažne predilnice in tkalnice, Peter Kozina, lastnik čevljarskega podjetja (danes Peko) in tržiški župan Karel Mally.
Na prelomu iz 19. v 20. stoletje je bil trg Tržič po industrijskem razvoju četrti med slovenskimi mesti. Podjetja v tržiški kotlini so močno omejevale slabe cestne povezave. Z odprtjem proge se je njihov položaj bistveno izboljšal.
Leta 1936 je zasebna delniška družba Lokalna železnica Kranj-Tržič progo prodala državi Kraljevini Jugoslaviji.
Proga je bila grajena za majhne hitrosti vlakov in majhne osne obremenitve. V času delovanja so jo le vzdrževali, nikoli pa posodobili. Prevoz blaga se je zato že sredi prve polovice 20. stoletja začel seliti na cesto. Po drugi svetovni vojni se je selitev še pospešila. Cestni promet je uspešno tekmoval z železnico. Prav tako avtobusni promet pri prevozu potnikov. Zaradi zmanjšanja prometa in prepotrebne obnove proge je izvršni svet SRS decembra 1965 dal soglasje za ukinitev proge. Zadnji vlak je iz Tržiča odpeljal 15. januarja 1966 ob 15. uri.
Progo med Tržičem in Naklim so še isto leto podrli, del do Kranja pa namenili tovornemu prometu. Uporabljala so ga podjetja Kmetijska zadruga Naklo, Gozdno gospodarstvo, Surovina in Sava iz Kranja,  ki so na postaji v Naklem pretovarjala različne tovore: les, krompir, umetna gnojila, odpadno železo, steklo, premog in prašiče za Mesarsko podjetje. 
Na progo je bilo priključenih več industrijskih tirov, v Legatovo gramoznico (danes asfaltna baza), v gramoznico na Polici (danes Gradbinec GIP d.o.o.). V začetku osemdesetih let 20. stoletja sta industrijska tira dogradili trgovski podjetji Živila (danes Mercator) in Merkur, leta 2009 pa podjetje Dinos.
V Naklo občasno pripelje muzejski vlak.

Potniška lokomotiva 53-019 je bila lokomotiva za vožnjo po lokalnih progah. Izdelali so jo leta 1928 v tovarni WLF Floridsdorf v Avstriji. Njena vlečna sila je bila 400 ton s 60 km/h. V Slovenijo je prišla po koncu druge svetovne vojne in je kot zadnja vozila v Tržič. Ob stoletnici železnice skozi Naklo, leta 2008 je bila prenovljena in pripeljana v Naklo, kjer spominja na progo Kranj-Naklo-Tržič.