Geološki razvoj

Geološka raziskovanja so pokazala, da sta na prostoru današnje širše okolice Naklega do konca zadnje ledene dobe (pred okrog 10.000 leti) tekli reki Sava in Tržiška Bistrica. To ni težko ugotoviti saj se hitro opazi suho naklansko dolino obdano z okrog 20 metrov višjima najstarejšima konglomeratnima terasama Udin boršt in Dobrava. Terasi se najbolj približata v soteski Temnik, ki jo je pred skoraj 10.000 leti oblikovala reka Tržiška Bistrica.

Da sta po današnji ravnini nekoč tekli obe reki in se tu že umirili in odlagali velike količine proda, lahko domnevamo že po tem, da so v 20. stoletju na tem območju prod izkopavali kar v šestih peskokopih. Na Jurčkovem polju severno od vasi, ga še danes. V njem je videti stene kanjona ledenodobne reke Save. Zavod Republike Slovenije za varstvo naravne dediščine bi rad del odkopane struge zaščitil, tako da bi bila v prihodnosti dostopna obiskovalcem.

Pod zahodnim robom Dobrave teče reka Sava, ki razmejuje občini Naklo in Kranj. Skozi vas tečeta dva hudourniška potoka: Dupeljščica, ki k nam priteče iz Arneševe luknje v Spodnjih Dupljah in Lebinica, ki izvira v podzemni jami Velika Lebinica pri Strahinju. Oba potoka sta bila pred 10.000 leti savska pritoka. Na Okroglem je večji Mlinarjev studenec, ki je kar 400 let, do leta 1971 poganjal mlinske kamne.

Geo-raz 1
Jama Velika Lebinica, foto Franci Gabrovec, arhiv IZRK, Postojna

Zgodbam, ki omenjajo jezero v naklanski dolini, geologi ne pritrjujejo. Glede na domnevo, da je bila v zadnji ledeni dobi v toplejšem delu leta, količina vode tako velika pa je mogoče sklepati, da ni mogla sproti odtekati skozi sotesko Temnik. A če se je to res dogajalo ne moremo vedeti, saj takrat naklanska dolina še ni bila poseljena. Prvi prebivalci bi lahko povezavo z jezerom dobili tudi v močvirnatem zahodnem robu Udin boršta. Takšen je ob nekaterih kraških izvirih ostal do danes.

Kraški studenci, dolgi od petdeset metrov do enega kilometra, ki izvirajo v delu Udin boršta imenovanega Na hribih (to je vzhodno od avtoceste in severozahodno od nekdanje Konjederčeve kmetije) kmalu poniknejo. Nato tečejo pod suho naklansko dolino in Dobravo.
Ponovno naj bi izvirali na zahodnem robu Dobrav in se nato izlivali v Savo. Voda, ki teče po mahu tam odlaga apnenec in v stoletjih je nastal »okameneli mah« ali lehnjak.