Gozdovi

Dobrava je manjši strnjeni gozd med rekama Savo in Tržiško Bistrico, Jurčkovim poljem in vasjo Naklo. Ime je dobila po dob-u, to je vrsti hrasta, ki je nekoč tu rasel. Danes je poraščena z rdečim borom in borovničevjem. V lokah ob sotočju Save in Tržiške Bistrice je več travnikov, ki jih kmetje preoravajo v njive. Na njih sejejo silažno koruzo. V jugovzhodnem delu je vas Okroglo s poljem, edina vas na Dobravi.

Vojvodin boršt (Udin boršt) je največji ravninski strnjeni gozd v ljubljanski kotlini. Obsega območje med Kranjskim poljem in vasmi Polica, Naklo, Strahinj, Spodnje in Zgornje Duplje, Žiganja vas Sebenje, Križe, Senično, Tenetiše in Mlaka pri Kranju. Ime je dobil po avstrijskemu nadvojvodu Karlu (1564 – 1590). Ob nastajanju fevdalnih gospostev v 10. stoletju ni bil dodeljen fevdalcem. Ostal je v lasti vladarja, kot kronska zemlja. Leta 1804 je bil razdeljen med kmete iz devetnajstih vasi. Z zemljiško odvezo leta 1848 so kmetje postali njegovi lastniki. V zadnjih dvesto letih se je struktura gozda zaradi košnje mahu, žetve praproti in paše živine povsem spremenila. Od prejšnjega listnatega (pretežno hrastovega) se je spremenila v iglasti gozd. V njem prevladuje odpornejši rdeči bor. V njem lahko občudujemo različne kraške pojave: vrtače, kraške potoke in podzemne jame (Velika in Mala Lebinica).
Ljudska izgovorjava v gorenjskem narečju je kmalu ime Vojvodin boršt (v zemljiškem katastru je to ime še vedno v uporabi) s krajšanjem spremenila v Udenboršt in Udin boršt, ki sta v uporabi danes.