V okviru praznovanj zlatega jubileja Turističnega društva Naklo (1963 – 2013) smo se v upravnem odboru  odločili, da obiščemo novo razstavo Gorenjskega muzeja v  Khiselsteinu v Kranju. Ker v društvu deluje sekcija Zgodovinarjev ljubiteljev katere članica je tudi muzejska svetovalka in ena izmed avtoric nove razstave Helena Rant smo se za vodstvo po razstavi obrnili nanjo. Povabilo je prijazno sprejela in nas v petek, 5. aprila popoldne popeljala po Prelepi Gorenjski.  

Najprej je povedala, da se grad, v katerem se nahaja razstava imenuje po plemiški rodbini Khisel, v času katere je bil tudi povečan. Nato je dejala: »Naslov razstave smo vzeli iz Avsenikove pesmi, ki zaobjame celo Gorenjsko. Naslove smo dali tudi posameznim sobam. Povzeli smo jih po največjem slovenskem in gorenjskem pesniku Francetu Prešernu in iz ljudskih pesmi. Na primer Življenje ječa, čas v nji rabelj hudi, Dežela Kranjska nima lepš'ga kraja, Z vami bom na rajžo šel, Od nekdaj lepe so Kranjice slovele). Ob postavljanju razstave smo na terenu opazili, da se gorenjska zarašča. Na mnogih mestih ni bilo več mogoče napraviti fotografij, pred tridesetimi ali petdesetimi leti so bile to še planjave.«

Razstava nas vodi od naselitve Slovanov na naše ozemlje v srednjem veku do danes. Seznani nas z arheološkimi najdbami v Kranju in okolici, nas pelje na gradove, iz njih med kmete, seveda so slednji morali pridelke prodati, zato se odpravimo na tržnico, z nje med obrtnike, železarstvo, oglarstvo, tovorništvo, vozarstvo, pokaže nam opremo hiš, oblačilno kulturo kmetov in meščanov, nas seznani z narodnim vrenjem in najpomembnejšimi gorenjskimi buditelji Prešernom, Bleiweisom, Zoisom, Tomanom, Puharjem … in končno smo v 20. stoletju s Prešernovim verzom Ko brez, miru okrog divjam, prijat'li vprašajo me kam? Zagotovo dalje! V tem stoletju se je zgodilo veliko več, kot prej v desetih. Zaznamovali so ga razvoj turizma, vzpon industrije, krvave morije dveh svetovnih vojn in bratomorne razprtije. Z izdelki najuspešnejših gorenjskih tovarn je predstavljena zgodba o uspehu in propadu gorenjske industrije. Razstava pa se sklene z osamosvojitvijo Slovenije, vstopom v Evropsko unijo in pogledom v prihodnost Gorenjske.

Na razstavi opazimo tudi nekaj z Naklim povezanih eksponatov. V prvi sobi je razstavljena kosa iz rimskega časa najdena pri Podrebru. Nato pa srečamo še dva lesena kovčka s katerima so šli Poklukarjevi fantje, po domače Rančevi iz Žej v začetku 20. stoletja v Ameriko.     
Organizatorji nismo pričakovali tako velikega odziva Naklancev. Toda zbralo se nas je kar 30. To  je za zaspano Naklo zelo veliko. Z zanimanjem smo poslušali Heleno in obnovili šolsko znanje zgodovine in jo še nadgradili z vedenjem o naši lepi Gorenjski. 
Naklanci ste nam članom upravnega odbora Turističnega društva s tem povedali, da si želite še takih zanimivih ogledov in prireditev. Trudili se bomo, da vas ne razočaramo.