Peračiški zeleni kamen – pomnik mnogih gorenjskih cerkva in domačij
V drugi polovici leta 2008 je izšla knjiga izpod peresa priznanega geologa Antona Ramovša. V njej je obdelal nahajališče in izdelke iz pastelno zelenega kamna, bolj poznanega pod imenom peračiški zeleni tuf. Izdelke iz tega kamna srečujemo po vaseh in mestih. Vgrajeni so v portalih kmečkih hiš in njihovih okenskih okvirih, v portalih kmečkih dvorcev, graščinskih stavb, gradov in cerkva. Avtor v knjigi pove, da so se z oblikovanjem izdelkov iz tega kamna povečini ukvarjali v Kocjančičevi kamnoseški delavnici na Črnivcu. Nato je predstavil nahajališče kamnine severno od Črnivca, oba slapova na potoku Peračica, severno od Črnivca in vzhodno od Brezij, ki lepo razgaljata zeleni tuf, ki je tako na ogled obiskovalcem, pregled zapisanega o peračiškem kamnu in najpomembnejše zgradbe v katere je vdelan tuf. Med njimi je predstavil tudi cerkev sv. Miklavža in Grašičevo, po domače Janezovčovo hišo iz Strahinja, omenja pa še Čebašek - Križajevo, po domače Pavletovo hišo iz Strahinja. Za strahinjsko cerkev avtor pravi, da ima najbrž največjo pisanost izdelkov in posebnih izklesanih oblik iz zelenega peračiškega kamna.
Poleg omenjenih stavb sem v Naklem in okolici iz peračiškega zelenega kamna našel še nekaj portalov in okenskih okvirov. Najdemo ga tudi v podružnični cerkvi sv. Marije Magdalene na Okroglem. Cerkveni kor podpirata iz zelenega tufa izklesana in v kapitelih lepo oblikovana stebra. Tlak iz peračiškega zelenca je prišel v cerkev leta 1834 iz dupljanske graščine. Tudi v župnijski cerkvi sv. Petra v Naklem je prisoten. Iz njega sta izklesana portala zakristijskih vrat, tlak je leta 1984 prekril marmor, ostal pa je, kot obloga na stenah v višini enega metra.
Med hišami ima najlepše okenske okvirje in vratni portal z rastlinskimi ornamenti Koširjeva, po domače Peručeva hiša iz Žej. Žal so v izredno slabem stanju in jih je skorajda nemogoče rešiti. Lep portal in vrata ima tudi Petrovčeva hiša na Pivki. Portale iz peračiškega kamna imajo še Zupan – Kokaljeva, po domače Kvanšekova hiša na Pivki, Trilerjeva, po domače Boštjanova, Kalanova, po domače Pogvajnova in Erženova, po domače Molova hiša na Okroglem.
Ker se starejše hiše umikajo novejšim z njimi odhajajo tudi portali, ki jih novejše po večini nimajo. Smiselno bi bilo vse ohranjene portale in okenske okvire iz katerega koli kamna popisati in fotografirati. Med njimi jih je nekaj zelo kakovostnih in lepih.
Besedilo in fotografije: Damijan Janežič