Rezljana vrata na Slovenskem

Vrata so pomembna sestavina kulturne dediščine, ki skupaj z drugimi stavbnimi elementi določijo zunanjost hiše. Pročelne niše s svetniki, poslikava fasad, okna, polkna, likovno bogati portali in vhodna vrata predstavljajo pročelje hiše in govorijo o njeni vsebini. Po vratih se je nekdaj spoznalo bogastvo domačije. Kolikor bogatejša, predvsem v izdelavi z rezljanimi podobami so bila vrata toliko bogatejša, kulturno in denarno je bila neka družina.
Avtor knjige Vladimir Silič, je po poklicu sicer strojnik, a so ga, ko je bil zaposlen v tovarni LIP Bled začela privlačiti stara rezljana vrata. Po upokojitvi se je podal od vasi do vasi in iskal ter na fotografski aparat beležil številna rezljana vrata, vredna ohranitve. Po desetih letih in prek 1200 fotografiranih vratih slovenskih domov in cerkva je izdal monografijo. Na 184 straneh je predstavil kratek kulturno umetnostni in etnološki vidik vhodnih vrat, fotografije najlepših vrat in popis vseh fotografiranih vrat.
Silič je Občino Naklo obiskal v letih 2001 in 2003. Odkril je 11 pomembnejših rezljanih vrat, vrednih ohranitve. Imajo jih domačije na Pivki 23, po domače pri Kvanšek' (fotografija teh je objavljena v knjigi), na Pivki 15, po domače pri Petrovc', na Bistrici 16, po domače pri Brc' (žal hiše ni več), v Podbrezjah 46 (Dolenja vas, samo portal, a ga žal ni več), v Podbrezjah 109, po domače pri Franckә v Srednji vasi, v Podbrezjah 151, župnišče v Podbrezjah, v Podbrezjah 195, po domače pri Štrithә v Podtaboru, v Spodnjih Dupljah 6, po domače pri Boltarjә v Spodnjih Dupljah, župnijska cerkev sv. Vida (samo motiv) in v Strahinju, cerkev sv. Miklavža. Na vratih ene od domačij v Zgornjih Dupljah je našel le motiv.
Med lepšimi so rezljana vhodna vrata z lepim portalom v Podbrezjah 106, po domače pri Štrithә v Srednji vasi. Avtor knjige Vladimir Silič jih ne omenja. Najbrž jih je spregledal. Prav tako ne vrat in portala iz tufa v Graščini Duplje v Spodnjih Dupljah in kmečkega dvorca v Žejah 3, po domače pri Peruč', ki ima izredno lep portal iz tufa in polkrožna vrata.
Tudi v novejšem času se nekateri posamezniki zavedajo pomembnosti vhodnih vrat, zato tudi nova vrata dajo izdelati rezbarju. Ena teh domačij je v Podbrezjah 192, po domače pri Matijevc' v Podtaboru, kjer so v devetdesetih letih dali izdelati kopijo vhodnih vrat iz leta 1900. Nova vrata sta izdelala mizarski mojster Peter Jošt iz Naklega in rezbar, kipar in restavrator Andrej Zakrajšek, ki je nekaj let živel v Naklem. Leta 2004, v času župnikovanja Maksa Ipavca je župnišče v Naklem ob prenovi dobilo nova rezljana vhodna vrata. Izdelal jih je mizarski mojster Stane Košmrlj iz Ribnice, lesoreze s prizorom Jezusovega izročanja ključev apostolu Petru je izdelal rezbar Branko Vegelj iz Petkovca pri Logatcu. Leta 2005 sta tudi zakristiji v župnijski cerkvi sv. Petra v Naklem dobili nova rezljana vrata. Izdelal jih je mizarski mojster Jože Lukanc iz Spodnjih Dupelj, kiparski mojster Matej Balantič iz Zgornjih Dupelj pa je napravil lesoreze zavetnikov župnijske in podružničnih cerkva.
Ob temeljitem pregledu starejših, pa tudi nekaterih novih hiš in cerkva na območju občine bi se najbrž našla še kaka rezljana vrata. Na primer vhodna vrata v cerkev sv. Marije Magdalene na Okroglem. Tudi ta imajo nekaj manjših rezbarskih okraskov in zelo lepo neogotsko okovje.