Rimski obrambni stolp na Gradišču ali Štuclju nad Naklom je leta 1967 raziskoval arheolog Andrej Valič in ugotovil, da naj bi bil zgrajen v 5. stoletju po vzoru rimske in bizantinske vojaške tehnike. Imel je varovalno in nadziralno nalogo, ob križišču tovornih poti iz Kranja (Carniuma) proti današnjima Ljubelju in Radovljici. V smeri ravninskega dela je bil zaščiten in zavarovan z globoko izkopanim obrambno varovalnim jarkom v obliki sidra in zemeljskim okopom.
Po domnevni debelini zidov (približno 2 m) in velikosti 10 X 10 m, strokovnjaki sklepajo, da je bila utrdba grajena v vojaške namene. Obstoji verjetnost, da so stolp v zadnjih desetletjih šestega ali v prvi polovici sedmega stoletja razrušili stari Slovani v prvih naselitvenih navalih na današnje Gorenjsko ozemlje.
V globljem ilovnatem sloju gradiščnega prostora so arheologi našli tudi kremenovo puščično ost in dele glinastih posod. Ti predmeti pripadajo mlajši kameni dobi (pred okrog 5000 leti). Na Gradišče so lahko prišli z ljudmi, ki so v tistem času tam živeli, šli le mimo tega prostora, morda pa so jih prinesli od drugod kasneje Rimljani.
Stolp je bila verjetno edina antična zgradba na Gradišču ali Štuclju.
Pod Gradiščem živeči ljudje so ob ogledovanju ruševine pletli različne zgodbe in legende. Predstavljali so si, da so to ostanki prvega Brdskega gradu, prve naklanske cerkve ali vasi. Teh domnev, arheologi niso potrdili, saj doslej še niso našli njihovih temeljev.
Na ozemlju, kjer je kasneje nastala vas Pivka, so po domnevah in dosedanjih odkritjih arheologov že vsaj v 2. stoletju živeli ljudje. Na podlagi najdbe žare na kmetiji Iglej, delov nagrobnikov in del pepelnice v ruševinah zidu obrambnega stolpa na Gradišču ali Štuclu arheologi domnevajo, da naj bi bila na mestu vasi, današnje ulice Pivka zgodnje rimska nekropola (pokopališče). Prve vasi so začeli graditi stari Slovani, najverjetneje kmalu po tem, ko so se naselili na današnje ozemlje.