Z urbanističnega vidika je v Naklem ena najpomembnejših hiš Težičova hiša. Pripadala je premožni kmetiji in do sredine 19. stoletja furmanski gostilni, nato pa je bila v njej do druge svetovne vojne ob kmetiji prisotna pletilska obrt. Težičovo domačijo so sestavljali nadstropna hiša, do sredine 19. stoletja hlev za domačo živino, nato pa shramba kmečkega orodja (leta 2010 podrt), velik pod (do leta 2010, ko je bil podrt je bila v njem shramba za orodje) in pred njim pokrit prostor za vozove, jugozahodno od domačih poslopij, do sredine 19. stoletja trije hlevi za furmanske konje, po letu 1850 pa hlevi za domačo živino in manjša kapelica.

Nadstropna hiša je bila domnevno zgrajena v 17. ali prvi polovici 18. stoletja. Polovica hiše je podkletene z dvema kletema, ki imata zračnike. V večji so bili shranjeni sodovi z vinom, manjša pa je bila shramba za domače potrebe. Stara fotografija hiše priča o tem, da ni bila nikoli prezidana, večkrat pa prenovljena saj so bila prvotna okna z okviri iz tufa in mrežami zamenjana v različnih obdobjih. Sedanja podoba hiše je domnevno iz druge četrtine 20. stoletja. Na dvoriščni strani ima ohranjenih še dvoje prvotnih oken z okviri iz tufa. Štirioglata vhodna vrata z ulične strani imajo portal iz svetlo sivega kamna z vklesano številko hiše in imenom M. Ažman, kar pomeni, da je bila hiša obnovljena v času (prva četrtina 20. stoletja) lastnice Marije Ažman (Ažmanove iz Naklega). Domnevno bi lahko bila pod beležem ohranjena poslikava.