Cerkev v Naklem, posvečena sv. Petru je ena najkakovostnejših baročnih cerkva na Gorenjskem. Predstavlja skrajno stopnjo baročne razgibanosti. Letos praznuje 250 obletnico posvetitve.

Srednjeveško predhodnico današnje župnijske cerkve in njeno opremo so konec 17. stoletja obnavljali s pomočjo volil posameznih župljanov. Sredstva, ki so jih imeli na voljo so zadoščala le za najnujnejša popravila. Prepotrebno celostno obnovo ali celo gradnjo nove cerkve so morali odlagati. Župnik Jožef Kos se je tega zavedal in ji v oporoki zapustil večino svojega premoženja. Po njegovi smrti, umrl je leta 1752, je njegov naslednik Mihael Kilar takoj napisal prošnjo ljubljanskemu kapitlju, da bi mu dovolil gradnjo nove cerkve in kaplanije. Še preden je po ponovni prošnji leta 1753 dobil dovoljenje, so župljani že začeli zbirati gradbeni material. Kapitelj je za arhitekta imenoval Matijo Perskega, ki je že izdelal   načrt za veličastno katedralo sv. Mohorja in Fortunata v Gornjem Gradu in so tisti čas že gradili. Ob njej je bila letna rezidenca ljubljanskih škofov in tako, kot naklanska letošnje leto praznuje 250 letnico posvetitve.
Današnja cerkev sv. Petra v Naklem je povsem na novo zgrajena. Gradnja je hitro napredovala in nova cerkev je bila že leta 1755 dograjena. Nato so jo 6 let opremljali. Opremljena je s petimi oltarji. Stranski, posvečeni Srcu Jezusovemu (prvotni zavetnik tega oltarja je bilo sv. Rešnje telo, oz. Zadnja večerja), sv. Jožefu, sv. Antonu Padovanskemu in Materi Božji – Mariji Kraljici so delo poznobaročnega kiparja Valentina Vrbnika iz Kranja in so zelo kakovostni. Leseni veliki ali glavni oltar je leta 1794 izdelal kranjski kipar Janez Stimmer in je bil povsem povprečne kakovosti (njegova kipa sv. Pavla in Andreja sta se ohranila na pročelju fasade). Leta 1870 so ga zamenjali s sedanjim kamnitim, delo Janeza Vurnika st. iz Radovljice. V njem je občasno slika Predaja ključev sv. Petru, delo kranjskega slikarja Leopolda Layerja (1793). Prižnico je izdelal Franc Götzl (1857) in ob tem oba večja stranska oltarja  nekoliko predelal, vendar ne bistveno.
Dan veselja za Naklance je prišel na god sv. Antona Padovanskega 13. junija 1761, ko so  v svoji sredi pozdravili ljubljanskega škofa grofa Leopolda Josipa Petazzija. Ta jim je posvetil dograjeno in opremljeno cerkev, ki je do danes ostala skorajda neokrnjena in največji naklanski biser.