Dr. Gregor Voglar (Dr. Gregorius Carbonarius von Wiesenegg), doktor filozofije in medicine (doctor philosophiae et medicinae) se je rodil 12. marca 1651, očetu Martinu in materi Alenki, kot drugi od šestih otrok, na kmetiji, ki se ji je po domače reklo pri Vogvarju v Naklem. Oče Martin je bil eden premožnejših kmetov v vasi.
Gregor je osnovno šolo najbrž obiskoval v Kranju. Nato je šolanje nadaljeval v Celovcu na jezuitskem kolegiju in ga uspešno zaključil leta 1672. Med študenti tedanjega časa je bilo v navadi, da so svoje ime in priimek polatinili. To je storil tudi Gregor, ki se je odtlej podpisoval, kot Gregorius Carbonarius.
S šolanjem je nato nadaljeval v Gradcu, kjer je obiskoval filozofski študij na tamkajšnji jezuitski univerzi in leta 1674 doktoriral. Po končanem študiju filozofije je večina študentov nadaljevala študij teologije. Gregor pa se je odločil, da nadaljuje študij medicine. Odšel je na dunajsko univerzo, ki so jo vodili jezuiti. Tam naj bi študiral le kratek čas. Nato je odšel v Italijo, kjer je na padovski univerzi študij dokončal in, kot izvrsten študent leta 1675 doktoriral.
Na prvem službenem mestu v Pliberku (Bleiburg), kjer je delal do leta 1681, kot mestni fizik (magister sanitatis) se je srečal z epidemijo kuge. Uspešno jo je zatiral, in zaradi svojih sposobnosti zaslovel daleč naokoli.
Nato je odšel v Radgono (Bad Radkersburg), kjer je delal do leta 1686. Tega leta je postal protomedicus, to je vodja zdravnikov, leta 1685 pa si je pridobil naslov zdravstvenega svetnika. Z delom je do leta 1688 nadaljeval v Gradcu.
V tistem času je ruski dvor iskal sposobne zdravnike. Avstrijski cesar Leopold I. je za to mesto predlagal tudi Voglarja. Ta je službo sprejel in s priporočilnim pismom cesarja odšel v Moskvo. Tja je prispel februarja 1689. Kot osebni zdravnik je spremljal carja Petra Velikega na potovanjih po Evropi in na bojnih poljih celih 26 let. Obvladal je pet jezikov slovanščino,italijanščino, latinščino, nemščino in ruščino.
Leta 1694 mu je cesar Leopold I. podelil dedni plemiški naslov von Wiesenegg. Odtlej se je podpisoval, kot dr. Gregorius Carbonarius von Wiesenegg.
Gregor Voglar je skupaj s carjem in rusko armado sodeloval v vojnah proti Turkom (pri mestu Azov), proti Švedom v Veliki nordijski vojni (1700 – 1721). Od leta 1700 do leta 1704 je bil v švedskem ujetništvu v Revelu (danes Tallin v Estoniji), kjer je deloval kot mestni zdravnik.
Po vrnitvi v Moskvo je med drugim deloval na moskovskem medicinskem uradu, leta 1710 pa so ga poslali v Kijev zatirat kugo.
Leta 1715 se je vrnil v rojstno Naklo in 2. februarja 1717 umrl.

Kot zdravnik se je zavedal, kako pomembna je higiena, zato je v oporoki Naklemu zapustil 5000 goldinarjev za izgradnjo vodovoda.

Gregor Voglar je za uspešno delo na medicinskem področju od avstrijskega cesarja Leopolda I. dobil dedni plemiški naziv von Wiesenegg in grb.