Mlin na Okroglem se v pisnih virih prvič omenja okrog leta 1700. Po ustnem izročilu naj bi na Okroglem mleli žito že vsaj stoletje prej. Mlinar Dominik Markovič je leta 1881 pomagal profesorju na kranjski gimnaziji Ivanu Franketu v kleti mlina zajeziti Mlinarjev studenec. Franketu je nato prvič uspela umetna oploditev potočne postrvi. Mlinar Dominik Markovič je pri reševanju broda ali ladje, kot so ga imenovali domačini, utonil v narasli Savi. Ladjo so do leta 1786 vzdrževali Freisinški (Brižinski) škofje. Z njo so se vaščani Okroglega, najbrž pa tudi Žej vozili prek Save in nato nadaljevali precej krajšo pot do župnijske cerkve sv. Martina v Šmartnem pri Kranju, danes Kranj – Šmartin. Ko cerkvi ladja ni bila več potrebna je prešla v mlinarjevo last. Po letu 1960 je bilo dela v mlinu vedno manj. S smrtjo mlinarja Jožeta Markoviča leta 1971 je mlin prenehal z delom, ladja pa je izgubila še zadnjega brodnika, ki je potnike prevažal brezplačno.