Praznovali smo zlati jubilej

Zdi se, da ste komaj začeli,
pa se že zlati jubilej slavi,
želimo, da bi še naprej z nami bili
in naklanski turizem ustvarjali.

Turistično društvo Naklo je v petek, 15. novembra slavilo Zlati jubilej. Dva dni pred tem je namreč minilo petdeset let od njegove ustanovitve. 
Člani, ostali Naklanci in občani smo se zbrali v Domu Janeza Filipiča in prisluhnili ubranemu programu.

Obiskovalci zlatega jubileja. Z desne Jelica in Jože Resman, Franc Jelovčan, Peter Komovec, predsednik Gorenjske turistične zveze Ivan Meglič, župan Marko Mravlja, predsednik turističnega društva Aleš Kokalj in nekdanja predsednica turističnega društva Mara Črnilec.

Uro in pol trajajoča osrednja prireditev praznovanja Zlatega jubileja je postregla s kakovostno glasbo, plesom in interpretacijo dr. Gregorja Voglarja.

Predsednik Turističnega društva Naklo Aleš Kokalj in predsednik Gorenjske turistične zveze in Kulturno turističnega društva Pod krivo jelko, Duplje Ivan Meglič.

V pozdravnem nagovoru je predsednik društva Aleš Kokalj predstavil petdesetletno  zgodovino društva. Predsednik Gorenjske turistične zveze Ivan Meglič je povedal, da je na turističnem področju potrebno odkrivati vedno nekaj novega in tako privabljati goste. Priporočil je da v vrste Turističnega društva Naklo vključimo mlajšo generacijo, ki bo  nadaljevala naše delo. Pozdravnemu nagovoru se je odzval še Janez Rebernik iz Turističnega društva Šenčur.

Predsednik Aleš Kokalj in član upravnega odbora Janez Črnilec sta po končanem nagovoru razvila nov prapor Turističnega društva Naklo. Na zeleni podlagi je upodobljen prepoznavni znak društva.

Ta trenutek najuspešnejši Naklanec na pevskem področju baritonist Domen Križaj je ob spremljavi odlične organistke in pianistke Melite Maček zapel tri pesmi: slovensko himno, Pojdem na prejo, Frana Gerbiča in Votre toast, arijo Escamillo iz opere Carmen, Georgesa Bizerta.

Obetavni harmonikar Jan Zadnikar, ki igra, tako klavirsko, kot tudi diatonično harmoniko je zaigral skladbi – polki Po trgatvi in V švicarskih Alpah.

Ljudski pevci iz skupine Šestica, sicer godci Folklorne skupine Upokojenskega društva Naklo so zapeli pesmi Hladna jesen, Dober večer ljubica in Ko prišel sem na sred vasi.

Dr. Gregor Voglar (Katarina Meglič iz Zgornjih Dupelj) in njegova žena (Anita Perko iz Naklega) sta v naklanskem narečju predstavila spremembe v zadnjih petdesetih letih v Naklem. To je v času, ko obstaja turistično društvo.

Zaplesali in zapeli so nam tudi učenci Osnovne šole Naklo združeni v folklorni skupini Podkuca. Mlajša skupina nam je predstavila odrsko postavitev razigranih otrok z naslovom Šola in mravlje, dekleta iz starejše pa so nam zapela dve ljudski pesmi.

Turistično društvo je po oceni vrtnarskih strokovnjakov iz BC Naklo, podelilo priznanje za lepo balkonsko cvetje (prejele so ga Iva Križaj z Glavne ceste, družine: Leban iz Ulice Bratov Praprotnik, Kokalj – Ažman z Okroglega, Sušnik in Žižek iz Strahinja),

Križajeva, po domače Ausbirtova hiša v Naklem

Lebnova hiša v Naklem

Kokalj - Ažmanova, po domače Jurjovčova hiša na Okroglem

Sušnikova po domače, Babčova hiša v Strahinju

Žižkova hiša v Strahinju.

za urejen vrt (prejele so ga družine: Artač z Glavne ceste, Bernard z Ulice Toma Zupana in Pužem iz Krakovega),

Artačev vrt v Naklem.

Bernardova hiša v Naklem

Pužmova hiša v Naklem

za nageljne (prejeli so ga Zdenko Košir in Tone Onišak s Cegelnice ter Helena Rant iz Strahinja)

Rantova, po domače Reškova hiša v Strahinju.

Onišakovi nageljni na Cegelnici

Koširjevi nageljni na Cegelnici

za izvirno ohranjanje stavbne dediščine (prejela sta ga Zaletevova kmetija iz Malega Naklega in Novakovo znamenje iz Žej, ki ga upravlja družina Svetic, po domače Andrejčeva iz Žej).

Zaletevova domačija, edina ohranjena domačija v Malem Naklem, je ena najstarejših hiš v Naklem in prostorsko izredno pomembna. Z obnovo hiše v letih 2004 in 2005 so si Ažmanovi zagotovili boljše bivalne pogoje, hkrati pa niso bistveno spremenili podobe domačije. Hiša z 270-letno zgodovino in gospodarsko poslopje s 130-letno zgodovino sta še vedno v funkciji.

Med številnimi, v zadnjem desetletju obnovljenimi znamenji, je Novakovo eno redkih te vrste. Zaradi lesa, iz katerega je izdelano, in izpostavljenosti spremenljivim vremenskim razmeram ga je potrebno redno vzdrževati. Leta 2008 ga je Sveticeva, po domače Andrejčeva družina iz Žej obnovila. Tablo je na novo poslikala, s starim prizorom Beg v Egipt, slikarka Lucija Šubic iz Naklega.

Zahvalno listino je prejelo podjetje MB Naklo, ki je spomladi v celoti pokrilo stroške čistilne akcije.  

Turistično društvo Naklo je ob jubileju prejelo tri priznanja za uspešno delo pri razvoju turizma v Naklem. S priznanjem z zlatim znakom ga je nagradila Turistična zveza Slovenije, s priznanjem za prispevek k razvoju turizma na Gorenjskem Gorenjska turistična zveza in s spominskim priznanjem Občina Naklo.

Priznanja, ki jih je prejelo Turistično društvo Naklo ob jubileju.

Proslavljanja petdesetletnega jubileja se je udeležilo okrog 200 Naklancev. Med njimi vseh pet častnih članov Peter KomovecJože ResmanMara ČrnilecMirko Poličar in Franc Jelovčan. Praznovanju se je pridružil tudi župan Občine Naklo Marko Mravlja. S prisotnostjo so pokazali, da turistična ideja v Naklem še živi. Da bo živela tudi naslednjih petdeset let pa v društvo vabimo mlajšo generacijo, ki bo naše delo nadaljevala.

Tehnična ekipa
Na levi Lenart Kokalj, na sredini David Podobnik in na desni Gregor Jovan

Vse niti organizacije sta imela v rokah Aleš Kokalj in Damijan Janežič. Slednji se je posvetil predvsem pisanju besedila za lik Gregorja Voglarja in veznega besedila prireditev. Interpret veznega besedila je bil Jože Mohorič. Pri delu so pomagali nekateri člani upravnega odbora. Proslavo zlatega jubileja je posnela Gorenjska televizija in Ksaver Šinkar za turistično društvo.

Odzivi obiskovalcev prireditve ob Zlatem jubileju društva so bili odlični. Predsednik društva Aleš Kokalj je pripovedoval: »V soboto so v lokal prihajali obiskovalci petkove prireditve in od prvega do zadnjega pohvalili našo proslavo. Večina med njimi si še želi kulturnih prireditev na tako visoki ravni.«