V Turističnem društvu Naklo smo se odločili, da letošnji domoznanski izlet, 8. marca 2025, posvetimo železarstvu in Kropi. Predsednica Turističnega društva Kropa in lokalna turistična vodnica Metka Kavčič nas je popeljala skozi zbirke Kovaškega muzeja in nam predstavila zgodovino Krope. Povedala je, da se je kraj razvil ob vodi, obsežnih gozdovih in nahajališčih železove rude na Jelovici. Vse to je bilo potrebno, da se je v Kropi razvilo železarstvo. Cvetelo je med 15. in 19. stoletjem. V tem času je živelo v Kropi več ljudi, kot v Radovljici ali Kranju. Kropa je postala trg. To pomeni, da ni bila več vas, mesto pa tudi še ne. Kropa je bila sestavljena iz več gas: beraške, usrane, gosposke. Premožne hiše fužinarjev so bile seveda v gosposki gasi. V prvi polovici 20. stoletja je ročno kovanje izpodrinilo strojno. Danes v Kropi delujeta podjetji UKO in Plamen.

V Vigenjcu Vice, v zgornjem delu Krope, ročno kovanje pokažejo le še kot turistično zanimivost. Kovaški mojster nam je predstavil kovanje žebljev. V Kropi so kovane žeblje razpošiljali po večjem delu Evrope. S sedemdeset centimetrskimi kroparskimi žeblji so zvezali kraške hrastove pilote v Benetkah. Veliko so jih naredili za pritrjevanje pragov na železnicah progah.

Župnijska cerkev sv. Lenarta v Kropi je bila v osnovi pozidana leta 1481. Večkrat so jo dogradili. Leta 1620 je Kropa postala župnija. Notranjost cerkve je poslikalo več slikarjev, med njimi Ivana Kobilca.

Za konec smo si ogledali še kulturni dom v Kropi. Predstavnik Kulturnega društva Kropa nam je povedal: ''Kulturni dom v Kropi je bil zgrajen leta 1952, po načrtih arhitekta Maksa Strenarja. V stavbi nastaja muzejska zbirka o kulturni dejavnosti.''

Ker je dvorana sredi obnovitvenih del smo si jo vseeno ogledali, a je še nismo videli v povsem prenovljenem sijaju.

Potem, ko smo spoznali zgodovino in kulturne spomenike Krope, so seveda prišle na ogled še znamenite kroparske gostilne. Ker deluje le še Jarmova, smo namočili jezik v njej.