Gremo na potep

19. marca je v Naklo ponovno prišel turistični vodnik Janez Pretnar.
Predstavil je Azerbajdžan, deželo ob Kavkazu. Nekdanjo rusko republiko omejujejo Gruzija, Armenija, Iran in Kaspijsko morje. Ker leži na meji dveh celin, ga nekateri pripisujejo Evropi, drugi Aziji. Meri 90.000 kvadratnih kilometrov in ima 10 milijonov prebivalcev, od teh jih je 90 odstotkov Ezerov (Azerbajdžancev). Govorijo turško. Večja mesta, med njimi glavno mesto Baku so sodobno urejena, medtem, ko podeželje živi v nekem drugem času in kmetje zemljo obdelujejo še s konji. Vseeno pa dežela ni revna. Skorajda na vsakem koraku najdejo nafto, ki jo pridno črpajo in izvažajo. Črpati so jo začeli že konec 19. stoletja in je Azerbajdžan  devetnajsta država po svetovnih zalogah. Azerbajdžanci se vedno bolj otresajo Rusije, saj gradijo naftovode in železnice proti Kitajski in Turčiji. Baku oziroma Baki je mesto vetrov in ima 2 milijona prebivalcev. Iz Azerbajdžana prihajajo najkakovostnejše preproge. Dežela ima visoke gore, tudi prek 4000 metrov. Pridela veliko sadja in ovčetine.